Zgodovina

stara_tovarna

 

 

 

 

 

embalaza

1927 do 1947 Ustanovitev na temeljih lesne tovarne

Zgodovina izdelovanja nogavic v Polzeli sega v leto 1927, ko so v nekdanji zapuščeni lesnopredelovalni tovarni, po novem imenovani “Polzela tovarna navadnih in tkanih pletenin”, zabrneli prvi stari tekstilni stroji. Sem sta jih pripeljaja Švicarja Albert in Teodor Reiser, ki sta pred tem že imela v lasti tovarno nogavic na Moravskem. V prvih desetletjih je proizvodnja nogavic v podjetju Polzela strmo rastla, sočasno pa se je v vseh pogledih posodabljala tudi proizvodnja. Konec druge svetovne vojne je tovarna tako dočakala kot sodobno opremljen industrijski obrat s 350 zaposlenimi in letno proizvodnjo 1,8 milijona parov nogavic, predvsem moških, nekaj pa tudi bombažnih ženskih.

 

1947 do 1962 Nacionalizacija, sintetični materiali in vračanje v lokalno okolje

Avgusta leta 1947 so tovarno nacionalizirali, kar ni ustavilo njene rasti. Nasprotno; v začetku petdesetih so v Polzeli začeli preizkušati delo s sintetičnimi materiali, saj je povpraševanje po ženskih nogavicah brez črte strmo naraščalo. V naslednjih letih so rasli tudi število zaposlenih in proizvodna zmogljivost, zato so v tovarni začeli z mednarodno izmenjavo in se do začetka šestdesetih opremili z novimi, sodobnimi stroji. Obenem je podjetje ves čas skrbelo tudi za razvoj lokalne skupnosti; zgradilo je prvi stanovanjski blok v Polzeli, obnovilo kulturni dom, poskrbelo za nakup aparata za rentgen, gradnjo vrtca in asfaltiranje ceste.

 

1962 do 1975 Mednarodni posli, “pegice” in lastne prodajalne

Eden pomembnejših mejnikov vzpona Polzele je bilo leto 1962, ko je podjetje podpisalo petletno pogodbo s kanadskim podjetjem Polex AG, prvi pogodbeni odnos z vlagateljem tujega kapitala v obliki opreme, repromateriala in sodobne tehnologije v jugoslovanskem nogavičarstvu. Pridobljeno znanje in prisotnost v tujini sta podjetju omogočila, da je leta 1969, le leto po premieri v svetu, izdelalo lastno fino žensko hlačno nogavico, Peggy. Ta je pomenila nove izzive in potrebe po novih strojih, s katerimi se je podjetje umestilo med najkakovostnejše in najproduktivnejše proizvajalce v Evropi. Leta 1972 je podjetje podpisalo pogodbo s švicarskim podjetjem Du Pont za dobavo Lycre, ki se uporablja še danes, leta 1975 pa poleg proizvodne hale odprlo prvo lastno prodajalno. Tega leta je bilo v tovarni zaposlenih že 1.200 delavcev, letna proizvodnja pa je bila 26 milijonov parov nogavic. Širitvi primerno je podjetje sproti prilagajalo delovno okolje.

 

1975 do 1990 Veliki posli v dodelavi

Če so bila sedemdeseta leta namenjena predvsem urejanju delovnih razmer in posodabljanju strojnega parka, je bilo naslednje desetletje v znamenju povečevanja izvoza, ki je slonel na izvajanju dodelavnih (nem. lohn) poslov. Sklenjenih je bilo veliko kratkoročnih in srednjeročnih pogodb z nemškimi in nizozemskimi partnerji. Leta 1983 je bilo v podjetju Polzela še vedno zaposlenih 1.200 ljudi, proizvodnja pa se je povečala na 38,2 milijona nogavic. Podjetje je s sofinanciranjem javne infrastrukture dobiček vseskozi vračalo v lokalno skupnost, za svoje zaposlene pa je zgradilo tudi počitniške domove v Piranu in Bohinju.

 

1990 do 2016 Izguba trgov nekdanje Jugoslavije in boj za obstanek

Začetek devetdesetih je prinesel izgubo velikega dela trga bivše skupne države, na katerega je podjetje izvažalo predvsem končne izdelke pod znamko Polzela. Sledilo je obdobje zmanjševanja števila zaposlenih in iskanje novih kupcev dodelavnega posla v zahodnoevropskih državah. Med drugim tako Polzela vse do danes izdeluje nogavice za nekatere najbolj priznane globalne znamke, kot so Falke, Wilox, Camano, Cronert, Bataillon Belet, Nur Die, Atair, USF, Fogal, Socks & Fashion. Podjetje je izpad dobička delno zmanjšalo tudi z odpiranjem lastnih prodajaln, a vse to ni bilo dovolj za zagotovitev dolgoročnega poslovnega uspeha.

V letu 2016 je podjetje po seriji neuspešnih poskusov začelo uresničevati načrt programskega in finančnega prestrukturiranja, katerih cilj je izkoristiti obstoječa znanja in vire v podjetju za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja in repozicioniranje blagovne znamke Polzela.